»To, da se pesniki javno zavzemajo za nekaj, češ da pesnijo v imenu svojih prepričanj in vrednot, da si takoj, ko je le mogoče, nadenejo pravičniško masko obsodb nasilja in razglašajo svoja politična prepričanja, deluje kot navaden modni dodatek, kokarda ali fazanovo pero na zasanjani podobi, kar je vidno kot nekaj lepega. Saj, priznajmo jim, veliki večini, da je zanje to potrebno in tudi oportuno.«
»Naša demokracija postaja poza. Težko bi ubranili tezo, da današnja Evropa in ves beli svet, če bi tako imenovali Zahod, ni v krizi. Moralni, politični, krizi vrednot, da je samopašen in potrošniški itd. In verjetno zato težko najdemo med vsemi pišočimi v tem našem sitem in samozadovoljnem svetu pravo poezijo.«
»Morda nastaja v temnem svetu Afrike in Azije in Južne Amerike poezija, ki je bolj iskrena, izvirna, ki ni preračunljiva ali morda jasna, peta in pripovedovana, ki pa ni del pesniške poze, ki ni namenjena sama sebi.«
»Smo pa najbolj bogati. Samo to je nedvomno res. In nedvomno velja, da postaja naša demokracija poza. Poezija pa v vsej svoji simbolni podobi izraz propadanja. V tem je njena iskrenost, ki je ne želimo ne videti ne priznati.«
»Bi javna razgrnitev podatkov odgnala vsakršne dvome in sume o rokohitrskih, lobističnih in političnih ozadjih priprav na možnost izjemnega, strokovnega in samozavestnega nastopa slovenske literature in slovenskega založništva na največji knjižni prireditvi na svetu.«
»Moramo sprejeti dejstvo, da je akademik prof. dr. Janko Kos, učitelj in vzornik mnogih rodov slovenskih komparativistov, izjemen intelektualec in pričevalec naše polpretekle dobe in sedanjosti, izstopil iz pisateljskega društva.«
»Da je slovenska družba v krizi, da so v krizi naši politični odnosi, za katere so krive predvsem parlamentarne stranke, da vrednote svobode, bratstva in enakosti izginjajo, da jih nadomeščajo smešenje, zaničevanje, zmerjanje, ustrahovanje in odrekanje pravic šibkejšim, drugače mislečim itd.«